Pogovor: Gvido Jemenšek, splet in digitalne rešitve v financah

//Pogovor: Gvido Jemenšek, splet in digitalne rešitve v financah
Loading Dogodki
This dogodek has passed.

Gvido Jemenšek je bil predsednik uprave Raiffeisen banke v Sloveniji, danes svetovalec uprave v Novi kreditni banki Maribor. Ima več kot 20 let izkušenj v financah in bančništvu ter s tem povezanimi digitalnimi storitvami. Poklicno pot je začel kot borzni posrednik, kasneje se je veliko ukvarjal  z vzajemnimi skladi. Že pred vstopom Slovenije v EU se je v Raiffeisen banki kot prvi v Sloveniji pričel ukvarjati s trženjem tujih investicijskih skladov Raiffeisen Capital magament, ki so še danes najbolje prodajani tuji investicijski skladi v Sloveniji. S skladi se je pričel ukvarjati po izobraževanju v Luksemburgu, kjer je podrobneje spoznal svet investicijskih skladov in pozneje na to temo tudi napisal magistrsko nalogo. Že zelo mlad je postal član uprave Raiffeisen banke v Sloveniji zadolžen za zakladništvo, investicijsko bančništvo ter poslovanje s prebivalstvom in podjetji. Nato je kot predsednik uprave vodil to banko do njene prodaje in združitve z NKBM.

 

Intervju: Gvido Jemenšek

Gvido, kako pomembna je digitalizacija za bančništvo?

Večina ljudi si predstavlja tradicionalno banko kot neko veliko stavbo z lepo fasado in množico njenih poslovalnic. V bistvu pa je banka danes lahko v celoti digitalna in razkošnih poslovnih prostorov skoraj ne potrebuje. Večkrat rečemo, da banko sestavljajo zaposleni in informacijska tehnologija. V povprečni banki se to lepo vidi tudi iz sestave njenih stroškov, saj ponavadi strošek informacijske tehnologije predstavlja kar četrtino vseh stroškov banke in je takoj za stroškom zaposlenih drugi največji strošek banke.

Vse banke krčijo število poslovalnic, vse banke uvajajo digitalne kanale

Tako je. Veliko število poslovalnic danes ni več potrebno. V tujini poznamo banke, ki so v celoti digitalne in poslovalnic sploh nimajo. Večina je že slišala recimo za banke kot so N26 ali Revolut. Vendar te banke ponavadi še ne ponujajo celotne palete bančnih storitev, ampak se osredotočajo na posamezne produkte. Sam menim, da bomo v prihodnosti imeli v Sloveniji banke, ki bodo nekašna kombinacija digitalnih in tradicionalnih bank. Namreč tudi stranke, ki danes uporabljajo banko večinoma digitalno še vedno pridejo v poslovalnico pa nasvete glede bolj kompleksnih produktov, kot so na primer stanovanjsko posojilo, naložbe, tudi zavarovalniški produkti … Zato vsi pospešeno razvijamo digitalne kanale. Ta trend za je začel pred skoraj 20 leti z internetnim bančništvom, nadaljeval z mobilnimi aplikacijami na pametnih telefonih danes pa že pripravljamo aplikacije kot so elektronske denarnice, aplikacije za takojšna plačila in podobno. S temi aplikacijami lahko že danes ponudimo vse bančne storitve, zato poslovalnica na vsakem vogalu res ni več potrebna.

Kako pa je s tem v Sloveniji pri nas. Kje smo, kakšni so izzivi? Digitalizacija je seveda zelo vidna pri storitvah, ki jih uporabljamo.

Prva spletna banka je rabila je skoraj 10 let da se je uveljavila, mobilna banka se je uveljavila prej kot v petih letih, sedaj so pred nami t.i. Instant payment storitve, s katerimi pričnemo v Sloveniji letos septembra in prav zanimivo bo opazovati,  kako hitro se bodo uveljavile.

Kaj pa je Instant payment?

To je storitev, ki jo bodo omogočale banke v Sloveniji za takojšna plačila. To pomeni, da bo možen prenos denarja tudi izven delovnega časa plačilnih sistemov. Možna bodo plačila oziroma prenosi denarja med fizičnimi osebami ali od fizičnih oseb k trgovcem in podjetjem. V tem namen je bila razvita posebna aplikacija in zadej plačili sistem. Praktično to pomeni, da bomo lahko s pametnim telefonom plačevali, si med seboj prenašali denar ali sprejemali plačila. Ta storitev bo lahko nadomestila tudi plačilne kartice in drage POS terminale, saj bo možno vse to početi zgolj z aplikacijo na pametnem telefonu.

Kako pa gledate na konkurenco, ki prihaja s strani tako imenovanih Fintech podjetij?

EU je s PSD2 direktivo na široko odprla vrata Fintech podjetjem na področje, ki je bilo v preteklosti rezervirano za banke. V skladu s to direktivo morajo banke omogočiti dostop do računov svojih strank podjetjem, ki imajo licenco za plačilni promet in ki izvajajo razne plačilne storitve. Seveda se to lahko zgodi le na zahtevo in s soglasjem stranke. V praksi to pomeni, da banke dobivajo resno konkurenco na področju plačilnega prometa. Za stranke pa je to vsekakor dobro, saj bo cena plačilnega prometa v prihodnosti še nižja. Tako lahko na ta trg vstopi na primer Apple, Google, Facebook, Amazon … Ali pa bodo ljudje v prihodnosti dejansko zaupali tem ponudnikom tudi svoj denar in svoje račune, pa bomo še videli.

Nasvet mladim, tvoje izkušnje, nasvet za študij. Kaj bi priporočal mladim, ki se odločajo za svet digitalizacije in financ?

Mladim priporočam, da poskušajo med že med študijem najti področje, ki jih zanima in na katerem bi radi delali. Kot zanimivost naj povem, da sem svoj Magisterij iz industrije vzajemnih skladov, kjer sem napovedal prihodnost investicijskih skladov v Sloveniji, nato sam udejanil v praksi in ob prvi priložnosti tuje sklade pripeljal na ta trg, ker se je ob prednosti biti prvi na tem področju izkazalo za velik uspeh. Mladim priporočam, da se usmerijo v poklice prihodnosti, da razmišljajo čim širše in da so vedno pripravljeni na učenje in na spremembe. Svet se namreč spreminja zelo hitro in nihče ne more pričakovati, da bo v prihodnosti lahko opravljal samo en poklic celo življenje.

Na trgu že danes primanjkuje ljudi na področju razvoja informacijske tehnologije. Pa ne govorimo samo o klasičnih programerjih. Najbolj iskani so na primer kadri, ki znajo povezati posel, produkte s tehnologijo in na ta način razvijati nove storitve. To je vsekakor en primer poklica prihodnosti. Sicer pa mladi, ki dokončajo nek študij, s tem dobijo lepo osnovo in hkrati s tem dokažejo, da so se sposobni nečesa naučiti. V prvi službi pa se nato učenje šele prične …