Loading Dogodki

V okviru programa Spletne informacijske tehnologije se pogovarjamo s strokovnjaki iz področja digitalnih tehnologij, podjetništva ter našimi gostujočimi predavatelji. Kot prvega predstavljamo mag. Andreja Kositra. Vabimo, da si z njim preberete kratek intervju in, da izveste več na temo odprtih tehnologij, odprte kode in spleta na Pogovoru z Andrejem na Alma Mater Europaea ECM v Mariboru v drugi polovici meseca aprila.

Intervju: Andrej Kositer

Andrej Kositer je eden vodilnih strokovnjakov in podjetnikov, ki se ukvarja z odprto-kodnimi tehnologijami in spletom v Sloveniji. Z več kot 25-letnimi izkušnjami, tako z vodenjem podjetja Agenda d.o.o in z razvojem spletnih rešitev na odprto-kodnih tehnologijah, kot tudi aktivnem sodelovanju v mednarodnih združenjih in skupnostih, je spregovoril o priložnostih odprte kode in spleta ter njegovem razvoju in uporabi v prihodnje.

Andrej, kaj je odprta koda in kakšna filozofija se skriva za tem?

Družbeni in tehnološki fenomen koncepta odprtega sodelovanja in izmenjave informacij ter rezultatov razvoja, se je pojavil mnogo pred sodobnim računalništvom ni značilen le za programsko kodo, temveč se v različnih oblikah pojavlja na tehnološkem, znanstvenem in drugih področjih razvoja.

V informatiki je odprta koda stara toliko kot sodobno računalništvo, saj izvira že iz časov prvih mainframe računalnikov v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so programsko kodo skoraj izključno pisali in med seboj delili raziskovalci v laboratorij svetovnih univerz in raziskovalnih oddelkih velikih korporacij. Razvoj komercialne industrije programske opreme v devetdesetih je sicer nekoliko upočasnil razmah koncepta odprte kode.

V sodobni informatiki pa pojem odprta koda predstavlja sodelovalni model razvoja programske opreme, ko le ta nastaja in se razvija v odprtem sodelovanju med razvijalci, preizkuševalci, uporabniki in razvojnimi podjetji. Rezultat sodelovanja so večje razvojne kapacitete, boljša in bolj preskušena programska oprema ter seveda programska koda, ki je javno na voljo za uporabo, pregled in nadaljnji razvoj. Tržni mehanizmi so usmerjeni v dodatne storitve, kot so izobraževanje, dopolnjevanje, prilagajanje, vzdrževanje in podobno.

Koncept odprte kode je v tem smislu nasprotje licenčnemu komercialnemu modelu zaprtega razvoja in tržnim mehanizmom prodaje pravice do uporabe ali licenčnin.

Kaj Te pri delu z mladimi na tem področju najbolj veseli in kako gledaš na splet in odprto kodo v zadnjem desetletju?

Pri vseh spremembah v družbi, ki jih prinaša digitalna informacijska družba in procesi globalizacije, ko se podirajo jezikovne in kulturne meje, spreminjajo način in področja človeškega dela, se predvsem mladi vedno bolj soočanju z novimi razmerami polnimi izzivov.

Osebni in strokovni razvoj ter uspeh vedno bolj zahtevata inovativnosti, učinkovitost, prebojnost, sodelovanje in nenehne spremembe.

In odprtokodni koncepti in še posebej tovrstna programska koda to omogoča. Dostop do najsodobnejših rešitev in idej v obliki kode, globalno sodelovanje z najboljšimi vrstniki in možnost za hitro pridobivanje novih kompetenc, ki jih uveljavljene metode ne ponujajo.

Resnično me veseli način, kako nekateri mladi znajo izkoristiti to danost, ki jo imajo pred nosom in se v kratkem času vključiti v najsodobnejše uporabniške in razvojne procese. Z roko v roki sodelujejo z najbolj nadarjenimi vrstniki po celem svetu na najbolj naprednih projektih. Tega običajni razvojni modeli ne omogočajo.

Ali bi nam zaupal kakšno posebno zanimivo izkušnjo pri uvajanju in razvoju odprtokodnih tehnologij in rešitev v zadnjih letih, ki bi jo z veseljem delil?

Zanimiv je razvoj vzorca odnosa strokovne (in manj strokovne) javnosti do fenomena odprte kode.

Večinoma ga je »odlikovalo« podcenjevanje in neinformiranost. Čeprav je danes odprta koda že vsakdanji pojav, pa javnost še vedno caplja za njo in kaže podobne vzorce.

V devetdesetih letih smo odprtokodni navdušenci marsikdaj za hrbtom slišali kakšno pikro na račun svoje »naivnosti« in idealizma, češ »glejte prostovoljci gredo«. Sploh prvi »poslovneži« v informatiki so se znali obregniti ob »nesposobnost zaslužiti s svojim delom« . Tega seveda danes ni več, saj so na voljo zgledi poslovno zelo uspešnih mednarodnih in domačih podjetij,  ki odlično tržijo svoje znanje, izkušnje in storitve.

Vendar pa je še vedno čutiti odnos, da je za pravi poslovni uspeh še vedno potrebo sodelovati z uveljavljenimi globalnimi ponudniki licenčnih rešitev, kar prav tako ni res. Še več, globalni tehnološki velikani na spletu vedno bolj izrinjajo lokalne »partnerje« brez prave dodane vrednosti.

Slovenija in odprta koda, splet v primerjavi s svetom in izkušnjami, ki jih imaš?

Slovenija je tehnološko relativno dobro opremljena in usposobljena. Naša težava je nesposobnost razmišljanja z lastno glavo in ne znamo se ozreti čez svoj plot in se učiti na napakah drugih. Tako smo v preteklih letih mnogo rajši slepo sledili komercialnim informacijskih tehnologijam, ki so prihajale čez lužo. Tako smo ostali le njihovi kupci, uporabniki in molzne krave. Nismo se znali ozreti po priložnostih, kaj lahko naredimo z lastnim znanjem, inovativnostjo in kako ustvariti svojo uspešno zgodbo z inovativnimi storitvami in izdelki. Žal je k temu prispeval tudi politika.

V zadnjem času je vedno več posluha, tako v javnem kot zasebnem sektorju, za razvoj inovativnih sodobnih storitev in rešitev, ki temeljijo na odprtokodnih tehnologijah. Znanje in izkušnje iz področja odprtokodne informatike so vedno bolj iskana in cenjena.

Nasvet mladim pri iskanju svojega poslanstva?

Seveda preverjenih in delujočih receptov ni, vsekakor pa izkoristite svoje znanje in potenciale kjer ste najboljši. Poiščite svojo pot, kako delati in ustvarjati boljše, drugače, hitreje in bolj inovativno. Ne glede na področje in zahtevnost.

Na tej poti vam lahko pomagajo samo znanje, pogum in vztrajnost.